Register rabe UI
Zbiramo podatke o uporabi umetnointeligenčnih sistemov v slovenskem javnem sektorju ter na njihovi podlagi ustvarjamo celovit in vsem dostopen register. Zahtevamo popolno odgovornost in transparentnost pri uporabi UI v javnem sektorju.
Edina pot do vzpostavljanja javnega zaupanja v poštenost, zanesljivost in zakonitost avtomatiziranih sistemov, ki so v uporabi v javnem sektorju, je njihova popolna transparentnost.
Javnost ima pravico do razumljivih in celovitih informacij o delovanju teh sistemov ter o načinih, kako organi sprejemajo odločitve, ki vplivajo na življenja posameznikov.
Slovenska javnost doslej ni imela dostopa do sistematično zbranih informacij o načinih in razlogih za uporabo umetnointeligenčnih sistemov v javnem sektorju ter o njihovem vplivu na družbo in posameznike. Register rabe UI premošča to vrzel.
Sistem za spremljanje površin in aplikacija SOPOTNIKopazovanje, sledenje in ocenjevanje kmetijskih dejavnosti in praks na kmetijskih površinah
| Področja: | Kmetijstvo |
| Oznake: | Avtomatizirana analiza |
| Razvijalci: |
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Sinergise d.o.o. (metode računalniškega vida)
|
| Institucija: |
Sistem za spremljanje površin in aplikacija SOPOTNIK se uporabljata v okviru obveznosti spremljanja kmetijskih površin in omogočata pregled stanja površin na osnovi satelitskih podatkov.
Sistem za spremljanje površin na podlagi analize velike količine podatkov o površinah prepoznava, ali je površina pokošena, orana itd., razločuje tudi med različnimi kulturami, če so dovolj različne (denimo, ali gre za koruzo ali deteljo). Sistem temelji na avtomatski analizi vegetacijskih indeksov in grafičnih indikatorjev, tudi s pomočjo metod računalniškega vida. SOPOTNIK je spremljajoča spletna aplikacija, ki upravičencem omogoča vpogled v stanje lastnih kmetijskih površin in neposredno komuniciranje z Agencijo.
Sistem za spremljane površin ne sprejema odločitev o pravicah upravičencev (npr. izplačilo subvencije), ampak opozori upravičenca in organ na potencialno nepravilno stanje, ki ga je potrebno dodatno raziskati.
Tipkoavtomatizirana prepoznava govora in pretvorba v besedilo
| Področja: | Splošne storitve |
| Oznake: | Prepoznava govora |
| Razvijalci: |
iLOL informacijske tehnologije d.o.o.
|
| Institucija: |
| Cena: |
169.580,00 EUR z DDV
|
| Trajanje licence: |
Ni časovno omejena
|
| Analiza učinka na človekove pravice opravljena: |
Ne
|
| Analiza učinka na osebne podatke opravljena: |
Ne
|
| Cena: |
Brezplačno
?
|
| Trajanje licence: |
Ni časovno omejena
|
| Analiza učinka na človekove pravice opravljena: |
Ne
|
| Analiza učinka na osebne podatke opravljena: |
Ne
|
Orodje uporablja metode strojnega učenja, predvsem nevronske mreže, z namenom učinkovite in zanesljive prepoznave govora. Orodje prepozna različne vrste zvočnih datotek, izvede prepoznavanje govora, vključno z ločitvijo na govorce, po najboljših močeh popravi besedišče in prepis opremi z ločili ter omogoča sprotno podnaslavljanje oziroma zapisovanje izgovorjenega besedila v tekst neposredno med samo glavno obravnavo.
Razpoznavalnik govoraavtomatizirana prepoznava govora in pretvorba v besedilo
| Področja: | Splošne storitve |
| Oznake: | Prepoznava govora |
| Razvijalci: |
Vitasis, informacijske tehnologije, d.o.o.
|
| Institucija: |
| Cena: |
286.748,80 EUR z DDV
|
| Trajanje licence: |
Do 31. 10. 2025
|
| Analiza učinka na človekove pravice opravljena: |
Ne
|
| Analiza učinka na osebne podatke opravljena: |
Ne
|
Razpoznavalnik govorjene slovenske besede, ki ga Državni zbor uporablja za samodejno prepisovanje sej Državnega zbora in delovnih teles Državnega zbora ter prepise drugih zvočnih posnetkov iz zvočnih virov v živo in iz predhodnih posnetkov, uporablja tehnologije, ki omogočajo pretvorbo govora v besedilo. Iz govora razpoznajo izgovorjene besede, avtomatizirano postavljajo ločila in analizirajo besedilo za pravilen izpis razpoznanega besedila. Za gradnjo modelov razpoznave govora, ki se uporabljajo v Državnem zboru, se uporabljajo tehnike strojnega učenja (globoke nevronske mreže).
Edina pot do vzpostavljanja javnega zaupanja v poštenost, zanesljivost in zakonitost avtomatiziranih sistemov, ki so v uporabi v javnem sektorju, je njihova popolna transparentnost.
Javnost ima pravico do razumljivih in celovitih informacij o delovanju teh sistemov ter o načinih, kako organi sprejemajo odločitve, ki vplivajo na življenja posameznikov.
Slovenska javnost doslej ni imela dostopa do sistematično zbranih informacij o načinih in razlogih za uporabo umetnointeligenčnih sistemov v javnem sektorju ter o njihovem vplivu na družbo in posameznike. Register rabe UI premošča to vrzel.